Dihanje
Svet, v katerem živimo, je živ, se spreminja, diha. V njem se ves čas giblje življenska energija.
Dihanje je najbolj naravna in samodejna funkcija telesa. Spremlja nas čisto od vstopa na svet, pa vse do zadnje sape ob odhodu. Vedno je z nami, prav zato pogosto prezrto.
Dihanje jemljemo za samoumevno, premalo se zavedamo pomembnosti pravilnega dihanja in kaj nam povzroča nepravilno izvajanje dihanja vsako minuto, dan, leto….
Znanstvene raziskave kažejo, da vsaj 60 odstotkov prebivalstva diha preplitvo, kar pomeni, da dihajo le s pljuči, velikokrat le z zgornjim delom pljuč. S tem v telo ne prispe dovolj kisika, in končno ne dovolj življenske energije. Na območju, kjer tega primanjkuje, se ustvari zastoj energije, ki slej ko prej privede do bolezni. Dihamo namreč ne le s pljuči, temveč tudi z organi, celicami, s celotnim telesom.
Dolgotrajno sedenje in čustva sta dva izmed faktorjev, ki nam preprečujeta popolno dihanje. V današnjem svetu je vse več sedečih poklicev, ki poleg drugih tegob s seboj prinašajo tudi napravilno dihanje. Ko sedimo, je telo skrčeno, predvsem ženske rade (že podzavesto) tiščimo trebuh navznoter in s tem jemljemo prostor dihu, da bi zapolnil in napolnil telo s prepotrebnim kisikom.
Spomnite se, kaj se zgodi s telesom, ko občutimo čustva, kot so strah, jeza, nemir, žalost,…Telo se zakrči, zvija nas v želodcu, stiska v prsih, črviči v črevesju, pretok energije in kisika je blokiran, telo deluje na rezervi. Takšno dolgotrajno stanje sčasoma privede do bolezni, ker telo enostavno ni pretočno in ni preskrbljeno s kisikom. To je tudi eden od vzrokov za razvoj rakavih celic, saj nastanejo tam, kjer ni pretočnosti, kjer nastajajo blokade, kjer ni prisotnosti kisika. Te celice delujejo v kislem okolju, kajti kislo okolje je okolje brez kisika.
Dobrobiti kisika skupaj z diafragmalnim dihanjem:
- Blaži stres, pomirja neprijetna čustva,
- Uravnava pritisk in bitje srca,
- izboljša krvni obtok,
- pomaga pri presnovi hranilnih snovi,
- čisti nečistoče iz krvi,
- masira notranje organe
- organizmu daje naravno zaščito pred infekcijami. Mikroorganizmi se v krvi, bogati s kisikom ne morejo razmnoževati.
- obnavlja celice in preprečuje procese staranja.
Kako pravilno dihati?
Zavestno, vsaj dokler nam takšno dihanje ne preide v kri. Ločimo in povezujemo 3 vrste dihanja:
- Ključnično, ki je plitvo in pogosto prisotno
- Rebrno, srednje, ki je za dotok kisika še vedno preplitvo
- Preponsko oz. trebušno, globoko
Za popolen dih je potrebno združiti vse tri enote, da nastane Preponsko trebušno dihanje:
Prepona je mišična pregrada med trebušno votlino in prsnim košem. Kot vsaka mišica, se tudi prepona krči in razteza.
Trebušnega dihanja se najlažje naučimo leže in sicer tako, da položimo eno roko na trebuh in eno na prsni koš.
Globoko vdihnemo skozi nos. Najprej se dviga trebuh, zatem srednji del pljuč in nazadnje še zgornji del pljuč. Roka na trebuhu kontrolira vrstni red diha, kajti v začetni fazi vdiha prsni koš ostane pri miru. Ob izdihu najprej spustimo prsni koš, nato izdihnemo še iz trebuha in ga povlečemo rahlo navznoter. Izdih naj bo daljši, da res izdihamo čim več toksinov.
Pravilno preponsko dihanje nam omogoča razvoj čuječnosti in povečuje povezanost z lastnim telesom.
Vse, kar potrebujemo za ozdravitev, leži v nas. V pretočnosti,v naših vzorcih, v razmišljanju.